Jože Marinič, dolgoletni član Fotokluba Maribor, se že od osnovne šole dalje ukvarja s fotografijo in ima za seboj številne samostojne in skupinske razstave.

Z izbranimi motivi želi vsakega gledalca tenkočutno popeljati na videz neskončno dolgo pot, ki jo je soustvarjal z lastnimi koraki ob spremstvu soproge Dragice Marinič. Pomembna je bila pot in na njej doživeta ljubezen in umetnost svobode, ki se prepletata skozi dimenzije neusahljive energije vsakodnevnega potovanja: topline vzhajajočega sonca, bolečine tišine, jutranje simfonije ptičjega petja, valovanja pšeničnega klasja razprostranih zelenih polj, borovih in evkaliptosovih gozdov, novih prijateljstev; vse to enostavno človeka obogati, mu daje nevidno moč, ga oplemeniti z vero upanja, vztrajnosti in radosti.

Avtorju je uspelo skozi fotografski objektiv prestopiti meje vsakdanjosti in tako ponudi gledalcem priložnost, da se v vsakem prebudi otroška duša, ki ne pozna omejitev in ovir.

Fotografije so kot mozaik zgodbe, sestavljene iz neminljivosti lepote in barvitosti narave, kulturne preteklosti in ohranjenih arhitektur v mestih in vaseh, domačnosti rimskih, kamnitih mostov, iskrenih pogledov in pozdravov domačinov in drugih popotnikov, romarjev, pa znamenj, ki mimoidočega kličejo k postanku in požirku vode iz hladnega studenca ter zahvali za življenje, družino in prijatelje.

Avtor gledalcem prepušča potovanje po poti, kjer cilj ni pomemben: »ULTREIA«: VEDNO NAPREJ! in »BUEN CAMINO!«: SREČNO POT!

Povezava do originalnega članka