Prvi del I. Kluba MaMa v letu 2021
19. marec, 2021

V petek, 19. marca, je potekal prvi del I. Kluba MaMa v letu 2021. Zaradi trenutnih razmer se je tradicionalno srečanje članic Mreže MaMa tudi tokrat preselilo v virtualno okolje.

Prvi del Kluba MaMa je bil bolj vsebinsko naravnan, saj smo razmišljali o prihodnosti Mreže MaMa in mladinskega sektorja. Uvodoma je vse udeležence pozdravila direktorica Mreže MaMa, mag. Maja Hostnik: »Tokratni Klub MaMa ponovno poteka preko spleta. Strategija, ki smo jo spisali in sprejeli skupaj v letu 2016, se končuje, zaradi česar moramo postaviti novo strategijo za naslednje obdobje od 2022-2027. Ker Mreže MaMa ni brez mladinskih centrov, vas vključujemo v ta proces, saj bomo tudi v prihodnje skupaj nagovarjali mlade in razvijali mladinsko delo. Lansko leto je Mreža MaMa obeležila 15 let delovanja, zato novi cilji in vizija dobro sovpadajo z novim obdobjem, ki je pred nami.«

V nadaljevanju se nam je v pogovoru s predstavniki mladinskih centrov pridružila direktorica Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores. Osrednja tema pogovora je bilo mladinsko delo in prihajajoče dogajanje na področju mladinskega sektorja. Uvodoma je direktorica pozdravila vse prisotne in izpostavila, da jo veseli, da za redna srečevanja članic izkoriščamo možnosti, ki nam jih ponuja virtualno okolje. Glede prihajajočih aktivnosti Urada je posebej izpostavila Predsedovanje Slovenije Svetu EU, ki nas čaka v drugi polovici 2021. Poleg 30. obletnice delovanja Urada, letos praznujemo tudi 10 let delovanja portala mlad.si. V namen obeležitve teh pomembnih dogodkov bo Urad organiziral kar nekaj različnih aktivnosti. »Načrtujemo izdajo publikacije raziskave Mladina 2020, ki bo dala vpogled v različne potrebe mladih, ki bodo izhodišče za pripravo novega Nacionalenga programa za mladino.  Želimo si nadaljevati z aktivnostmi za implementacijo Evropske agende za mladinsko delo, ki je bila sprejeta na 3. evropski konvenciji za mladinsko delo, predvsem na področju prepoznavnosti, kakovosti in digitalizaciji mladinskega dela. Čaka nas tudi delo v okviru Evropskega socialnega sklada in mehanizma za okrevanje in odpornost v smeri digitalizacije in ozelenitve, v to smer bodo šli tudi prihajajoči razpisi v mladinskem sektorju. Konec leta nas čaka nov Javni poziv za leti 2022-2023 in aktivnosti v okviru Sveta Vlade RS za mladino.« je izpostavila.

V okviru predsedovanja je bila na področju mladine kot prioriteta izbrana tema državljanskih prostorov. Znotraj predsedovanja pa poteka tudi 8. cikel mladinskega dialoga, ki ga Slovenija izvaja skupaj z Nemčijo in Portualsko, glavna tema pa je participacija mladih.

Na možnosti participacije mladih je vplivala tudi pandemija koronavirusa, pri čemer direktorica Urada v ospredje postavlja predvsem dve temi: digitalizacija in duševno zdravje mladih. V okviru digitalizacije bo moral mladinski sektor na eni strani zagotoviti boljšo tehnično opredeljenost, na drugi strani pa krepiti digitalne kompetence za izvajanje aktivnosti. Na področju duševnega zdravja bodo mladinski centri tudi v prihodnje odigrali zelo pomembno vlogo, ne samo v smislu pomoči mladim, ampak tudi preventivnih aktivnosti. V zvezi s tem Urad vzpostavlja dialog z MZ, za skupno naslavljanje izzivov na področju duševnega zdravja. Urad je prav tako podal pobudo za uvrstitev mladinskih delavcev na prioritetni seznam za cepljenje, ki bi omogočilo bolj nemoteno izvajanje mladinskega dela v živo.

Mladinski centri so v pogovoru na Urad naslovili kar nekaj inovativnih in konstruktivnih pobud, med njimi pobuda k destigmatizaciji duševnega zdravja in posvečanju pozornosti temam kot je sovražni govor, ki je še posebej velik problem med ranljivimi skupinami mladih. Prišla je tudi pobuda k povečanju sredstev za mladinske centre v okviru Javnega poziva in k njegovi debirokratizaciji. Mladinski centri si želijo več povezovanja mladinskega sektorja s sektorjem formalnega izobraževanja, v okviru česar je zelo zaželeno, da pobuda pride z nacionalne ravni. Pri tem so mladinski centri izpostavili predlog, da bi določene vsebine v okviru predmetnika na področju državljanske vzgoje lahko izvedli mladinski centri.

Sledila je delavnica na temo prihodnosti Mreže MaMa, ki je bila namenjena pripravi vsebin za Strategijo razvoja Mreže MaMa 2022-2027. Predstavniki so v štirih skupinah diskutirali o viziji in poslanstvu Mreže MaMa, pri čemer so kot največje potrebe izpostavili mreženje in aktivno povezovanje mladinskih centrov na podlagi podobnosti vsebin, ki jih izvajajo mladinski centri. Vlogo Mreže MaMa tudi v prihodnje vidijo na področju zagovorništva na nacionalni ravni, povečevanja prepoznavnosti in promocije mladinskih centrov, povezovanja mladinskega sektorja s sektorjem formalnega izobraževanja, kakovostnih usposabljanj za mladinske delavce na aktualnih področjih, upoštevajoč lokalne specifike in potrebe mladinskih centrov (psihosocialna pomoč, digitalne kompetence in nove tehnologije) in s tem povezano profesionalizacijo. Kot pomembno področje delovanja Mreže MaMa dojemajo tudi informiranje, obveščanje članic in pretok informacij od mladinskih centrov do odločevalcev ter redno spremljanje dogajanja v zvezi s pobudami, ki prihajajo s strani mladinskih centrov. V povezavi s skrbništvom izpostavljajo pomen rednih skrbniških obiskov članic, svetovanja in mentoriranja mladinskih centrov pri prijavi in vodenju projektov. V luči širših sprememb mladinski centri omenjajo potrebo po zagotavljanju rednega financiranja Mreže MaMa, ki ne bi smelo biti večinsko odvisno od projektov, poleg tega pa bi se morali zavzemati tudi za dostojno plačilo mladinskih delavcev, sploh v NVO sektorju, in za vzpostavitev krovnega zakona o mladinskem delu.

Direktorica Mreže MaMa se je ob koncu mladinskim centrom zahvalila za vse predloge in ideje, ki bodo dobra popotnica za realizacijo vizije Mreže MaMa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

Drugi del Kluba MaMa bo potekal čez en teden, v petek, 26. marca, s pričetkom ob 10. uri. V okviru drugega dela Kluba bo potekal tudi Zbor Kluba MaMa, zato vse članice, ki se še niste prijavile na srečanje vabimo, da to storite preko spletne povezave.

Povezava do originalnega članka