Na Sindikatu Mladi plus smo v zadnjih trinajstih mesecih izvajali Erasmus + projekt Sindikalizirani mladi: mladi sindikati. V sklopu projekta smo izvajali delavnice za mlade in v njih vključili več kot 500 mladih iz vse Slovenije. Opolnomočili smo jih o delavskih in socialnih pravicah, trgu dela, različnih oblikah dela ter tudi o specifikah panog, v katere se vključujejo v okviru svojega izobraževanja.

Poleg izobraževanja pa je imel projekt za cilj tudi spoznati kako mladi vidijo sindikate, ter zbrati njihove želje in potrebe na trgu dela. Tako smo mladim na koncu delavnic zastavili tudi naslednji vprašanji: Kaj bi vas prepričalo, da bi se včlanili v sindikat? S katerimi temami oziroma področji bi se moral sindikat ukvarjati, da bi rekli »to je zame, to si želim« in bi se bili pripravljeni vanj aktivno vključiti?

Njihove predloge smo zbrali in analizirali, vam pa jih pošiljamo v vednost in razmislek o tem, kako na nas gledajo mladi. Večino predlogov smo dobili od dijakov strokovnih in poklicnih šol (programi trgovec, ekonomski tehnik, gastronomsko-turistični tehnik, kuhar, natakar ter iz programov kreativnih poklicev).

Že leta vemo da mladi, ki šele vstopajo na trg dela, pogosto nimajo vseh potrebnih informacij, ne poznajo vloge sindikatov, kaj šele panožnih sindikatov, zato smo jim želeli to področje približati. Da bi bili pri tem še uspešnejši, pa smo raziskovali tudi kaj jih najbolj pritegne k spoznavanju sindikatov ter k morebitnemu aktivnemu vključevanju vanje.

Analiza predlogov in priporočila sindikatom 

Predloge mladih smo razdelili v devet vsebinskih sklopov: delovno okolje (varnost in medosebni odnosi), plačilo in finančna varnost, pravne in pogajalske pravice, izobraževanje in informiranje, podpora mladim, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter dostopnost in zaupanje v sindikate.

Največ predlogov smo prejeli za področje pravnega zastopstva in krepitve pogajalskih možnosti (71). Za področje delovno okolje (varnost in medosebni odnosi) 64 predlogov ter za plačilo oziroma finančno varnost delavk in delavcev 56 predlogov. Srednje število predlogov so prejeli sklopi podpora mladim pri zaposlovanju (43), usklajevanje dela in zasebnega življenja (37), izobraževanje in informiranje (22) ter na področjih dostopnosti in zaupanja v sindikate (23).

Le trije odgovori so bili uvrščeni v kategorijo »drugo« – udeleženci so zapisali, da bi se v sindikat včlanili, ker jim ponuja to, kar potrebujejo, brez dodatnih predlogov. Šlo je za dijake, ki smo jih skozi delavnico očitno dovolj dobro seznanili z vlogo sindikatov, da so se odločili, da se bodo vanje vključili takoj, ko se zaposlijo.

1. Ključni poudarki predlogov pri pravnem zastopstvu in krepitvi pogajalskih možnosti so na zaščiti pravic in krepitvi moči kolektiva. Mlade privlačijo dejavnosti, ki jih sindikati že izvajajo, tj. pravno svetovanje, zagovorništvo in pomoč ob kršitvah pravic, zastopanje interesov delavcev, krepitev delavskih pravic in izboljševanje zakonodaje. Ob tem pa izražajo tudi jasna pričakovanja po nadgradnji teh funkcij. Predvsem si želijo več podpore pri pogajanjih (kolektivne pogodbe, delovni pogoji, plače) ter bolj doslednega nadzora nad delodajalci in spoštovanjem zakonodaje.

Iz tega izhaja, da mladi prepoznavajo obstoječo vlogo sindikatov kot relevantno in potrebno. Hkrati pa njihovi predlogi kažejo na zaznano vrzel med obstoječimi praksami in pričakovano učinkovitostjo. Poudarjena je potreba po bolj aktivni, vidni in vplivni vlogi sindikatov.

2. Na področju delovnega okolja mladi izpostavljajo potrebo po varnem, vključujočem in dostojnem delu. Pri tem varnost razumejo širše – ne le kot fizično zaščito, temveč tudi kot psihološko in socialno varnost. Pomembno vlogo pripisujejo kakovosti odnosov na delovnem mestu. Pričakujejo, da sindikati prispevajo k izboljšanju odnosov med delavci in nadrejenimi, tudi skozi mediacijo in spodbujanje konstruktivne komunikacije. Hkrati izpostavljajo pomen pozitivnega in podpornega delovnega okolja. V primerih neustreznih pogojev pa pričakujejo zaščito ter dostop do psihosocialne podpore. Nekateri posebej poudarjajo tudi potrebo po vključevanju in zaščiti ranljivih ter marginaliziranih skupin.

To kaže, da mladi razumejo delovno okolje kot večplastno izkušnjo, ki presega zgolj fizične pogoje dela. Poseben poudarek dajejo odnosom, komunikaciji in splošnemu počutju na delovnem mestu. Njihovi predlogi nakazujejo potrebo po večji vlogi sindikatov tudi na področju medosebnih odnosov in podpore zaposlenim.

3. Na področju plačila in finančne varnosti mladi v največji meri izpostavljajo željo po višjem in dostojnem plačilu. Hkrati želijo, da je plačilo izplačano pravočasno. Povračilo stroškov, povezanih z delom, želijo imeti zagotovljeno in v primerljivi višini glede na dejanske stroške prevoza in prehrane, pri čemer omenjajo tudi druge, nespecificirane stroške, povezane z delom. Zanimivo je, da nekateri izpostavljajo tudi varstvo otrok oziroma reproduktivno delo kot področje, ki bi ga bilo treba nasloviti. Poleg tega omenjajo še zagotovljeno plačilo nadur, odpravnin in nadomestil za bolniško odsotnost, višje plačilo za prakso ter daljši odpovedni rok. Nazadnje izpostavljajo še razbremenitev plač.

Predlogi odražajo izrazito potrebo po finančni stabilnosti in predvidljivosti prihodkov. Mladi ne izpostavljajo le višine plačila, temveč tudi širši kontekst stroškov in ekonomskih obremenitev, povezanih z delom. To kaže na razumevanje finančne varnosti kot celostnega vprašanja, ki presega zgolj osnovno plačo.

4. Nekaj odgovorov smo prejeli tudi na temo podpore mladim pri zaposlovanju, in sicer pomoč mladim in študentom na trgu dela ter pri iskanju zaposlitve. Želijo si več pravic za dijake in študente, tako za tiste, ki opravljajo prakso, kot za tiste, ki delajo preko napotnice, ter pomoč in podporo pri uvajanju na delovno mesto. Izpostavljajo tudi potrebo po lažjem dostopu do dela za mladoletne.

To nakazuje, da mladi prepoznavajo prehod na trg dela kot posebej občutljivo obdobje. Pri tem izpostavljajo pomanjkanje podpore in pravne zaščite v zgodnjih fazah delovne poti. Njihovi predlogi kažejo na potrebo po bolj sistematični obravnavi mladih kot specifične skupine na trgu dela.

5. Pri usklajevanju dela in zasebnega življenja lahko ugotovimo, da si mladi želijo krajši delovnik za enako plačilo, več letnega dopusta ter možnost, da dopust dejansko izkoristijo v celoti, pri čemer pričakujejo tudi podporo sindikata pri dogovarjanju z delodajalcem. Želijo si daljši odmor za malico. Izpostavljajo tudi podporo staršem prvorojencem ter pomoč ob izgubi doma oziroma stanovanja, pri čemer načini te podpore niso natančno opredeljeni.

Predlogi kažejo na jasno izraženo potrebo po boljšem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. Mladi ne izpostavljajo le časovnih razbremenitev, temveč tudi širšo socialno varnost v življenjskih situacijah. To nakazuje razumevanje dela kot dela širšega življenjskega konteksta, ne ločene sfere.

6. Med manj izpostavljenimi predlogi je področje informiranja in izobraževanja. Tukaj si mladi želijo predvsem izobraževanja o delavskih pravicah ter svetovanja o prihodnosti na trgu dela, kar je še posebej pomembno v kontekstu nenehno spreminjajočih se razmer na trgu dela zaradi tehnološkega razvoja. Izpostavljajo tudi potrebo po večjem ozaveščanju o sindikatih, večji prisotnosti sindikalnih vsebin v javnosti ter usposabljanju in kariernem svetovanju.

Manjša zastopanost teh predlogov lahko kaže na to, da jih mladi dojemajo kot sekundarne v primerjavi z bolj neposrednimi materialnimi vprašanji. Kljub temu pa njihova vsebina razkriva pomembno vrzel v informiranosti in razumevanju pravic. Predlogi nakazujejo potrebo po boljši dostopnosti informacij in večji vidnosti sindikatov.

7. Na področju dostopnosti in zaupanja v sindikate so bili predlogi mladih razpršeni in nobeden posebej ne izstopa. Med njimi so: da sindikati poslušajo želje mladih in delavcev, nižja ali odsotna članarina, dosledno izpolnjevanje obljub, večja dostopnost in prisotnost sindikatov, zagotovljena dolgoročna pomoč, boljše ugodnosti za člane, več nadzora na delovnem mestu, večja ozaveščenost o vlogi sindikatov, aktivno vključevanje v skupnosti ter močnejši vpliv sindikatov.

Razpršenost predlogov kaže na odsotnost enotnega ključnega problema, temveč na širši sklop pomanjkljivosti. Mladi očitno sindikate dojemajo kot premalo prisotne, dostopne ali dosledne. To nakazuje na izzive pri zaupanju in prepoznavnosti njihove vloge v sodobnem okolju.

Sklepna misel

Verjamemo, da večino ukrepov in storitev, ki so jih predlagali mladi, sindikati že izvajajo, zato ocenjujemo, da je treba več napora usmeriti v večjo informiranost mladih o tem, kaj sindikati ponujajo in kakšne so njihove dejanske naloge. Analiza hkrati kaže na vrzel med obstoječimi dejavnostmi sindikatov in zaznavami mladih, kar nakazuje potrebo po boljši vidnosti, dostopnosti in jasnejši komunikaciji. Ob tem smo zaznali tudi več predlogov, ki presegajo ožje delovno okolje (npr. reproduktivno delo, podpora mladim družinam, stanovanjska vprašanja), kar kaže, da mladi delo razumejo v širšem družbenem kontekstu. To nakazuje potrebo po razmisleku o širšem, bolj celostnem pristopu sindikatov k družbenim in socialno pravičnim vprašanjem, ki vplivajo na vsakdanje življenje delavk in delavcev.

Sindikat Mladi plus bo še naprej vlagal svoje napore k obstoječi nadgradnji izobraževalnih delavnic tj. vključevanje panožnih sindikatov na šolah kjer se izobražujejo za poklice, ki jih posamezni sindikati na ravni dejavnosti pokrivajo. Tako bodo mladi pridobili celostno sliko o delovanju sindikatov, specifike panožnega sindikata v dejavnosti v kateri se bodo zaposliti in vzpostavili stik z bodočimi sindikatom ter nenazadnje sindikatom omogočili pridobivanje povratnih informacij s strani mladih. V svojem rednem delovanju bomo nagovarjali splošne družbene teme, ki niso omejene zgolj na delovno mesto, temveč širše: stanovanjska politika, enakopravnost, feminizem, okoljske teme, spreminjanje trga dela – platformno delo ipd. K enakemu ali podobnem delovanju pa pozivamo tudi vas.

Povezava do originalnega članka