Prožne oblike dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, odsotnost stresa in dobro počutje ter enake možnosti postajajo vse pomembnejši dejavniki pri izbiri zaposlitve, zlasti med mladimi. Kaj mladi danes pričakujejo od delodajalcev in ali so delovna okolja pripravljena na novo generacijo zaposlenih? O teh vprašanjih so 6. oktobra v Mariboru razpravljali udeleženci zaključnega dogodka mednarodnega projekta CAREvolution, ki ga je koordinirala Univerza v Mariboru.
Projekt CAREvolution izhaja iz ugotovitve, da ženske v vseh treh vključenih državah še vedno opravijo večino neplačanega skrbstvenega dela, moški pa so iz skrbstvenih vlog pogosto izključeni zaradi spolnih stereotipov in pričakovanj na delovnem mestu. Ekipa projekta je zato stavila na dvojno strategijo: zmanjšati skrbstveno breme žensk in moške spodbuditi k dejavnejšemu prevzemanju skrbi. Cilj je tako bil model dvojnega skrbnika, v katerem si partnerja delita plačano delo in skrb za družino.
Mladi ne želijo zgolj službe, temveč kakovostno življenje
Ena pomembnejših ugotovitev projekta CAREvolution je, da mladi pri načrtovanju svoje prihodnosti vse bolj razmišljajo o tem, kako bodo usklajevali poklicno in zasebno življenje. Kar 60 % mladih do 29. leta, vključenih v mednarodno CAREvolution raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 600 respondentov in respondentk iz treh sodelujočih držav, je navedlo, da možnosti usklajevanja dela in zasebnega življenja vplivajo na njihove odločitve o ustvarjanju družine. To pomeni, da pogoji na trgu dela ne vplivajo zgolj na zadovoljstvo zaposlenih, temveč tudi na pomembne življenjske odločitve mladih – od načrtovanja družine do izbire poklicne poti in delodajalca.
Mladi so v okviru raziskave povedali tudi, da si želijo delovnih okolij, v katerih je mogoče po koncu delovnika dejansko odklopiti od službenih obveznosti, kjer so delovne obremenitve vzdržne, možnosti napredovanja pregledne, odnosi spoštljivi in priložnosti enake za vse, ne glede na spol. Takšna pričakovanja odpirajo pomembno vprašanje: ali se morajo mladi prilagoditi obstoječim pravilom na trgu dela ali pa je čas, da se delovna okolja začnejo bolj prilagajati ljudem in njihovim življenjskim potrebam?
Ko delo posega v zasebno življenje
Da usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ostaja pomemben izziv, potrjujejo tudi drugi rezultati raziskave CAREvolution. Analiza slednje namreč pokaže, da kar 44 % vprašanih (vsaj občasno) občuti, da zaradi nasprotujočih si zahtev dela in družine ne morejo v celoti uspeti v nobeni od obeh vlog. Razlike se kažejo tudi med pogledi delodajalcev in zaposlenih: medtem ko 59 % delodajalcev meni, da njihovo delovno okolje podpira zdravo usklajevanje dela in zasebnega življenja, se s tem strinja le 44 % zaposlenih.
Za mlade, ki šele vstopajo na trg dela, je to še posebej pomembno. Njihova pričakovanja niso povezana samo s tem, kakšno zaposlitev bodo dobili danes, temveč tudi s tem, kakšno življenje jim bo ta zaposlitev omogočala čez pet, deset ali dvajset let.
Nova generacija, nove predstave o karieri in družini
Pomemben del projekta CAREvolution je bil namenjen tudi razbijanju tradicionalnih predstav o tem, kdo naj skrbi za družino in kdo naj se posveča karieri. Čeprav se družbene predstave spreminjajo, različne mednarodne raziskave namreč kažejo, da ženske še vedno prevzemajo večji del neplačanega skrbstvenega dela. Zadnji podatki Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) iz leta 2025 povejo, da več kot 35 ur tedensko za otroke skrbi 41 % žensk in 20 % moških, vsakodnevna gospodinjska opravila pa opravlja 59 % žensk in 33 % moških. Prav mlajše generacije imajo pomembno priložnost, da te vzorce presežejo. Vse bolj se odpira prostor za razumevanje, da skrb za družino ni izključno ženska odgovornost, prav tako pa karierni uspeh ne bi smel biti odvisen od tega, ali ima posameznik skrbstvene obveznosti.
Ali so delodajalci pripravljeni na drugačna pričakovanja?
Prav vprašanje, kako se morajo delovna okolja odzvati na spreminjajoča se pričakovanja zaposlenih, je bilo eno osrednjih na zaključnem dogodku CAREvolution. Na okrogli mizi z naslovom »Ali in zakaj podjetja ne morejo več ločevati med delom in zasebnim življenjem zaposlenih?«, ki jo je vodil dr. Rudi Klanjšek z Univerze v Mariboru, so sodelovale dr. Sara Tement, strokovnjakinja s področja psihologije dela z Univerze v Mariboru, Breda Kodba, direktorica splošnih služb v podjetju Mikro+Polo, in Sabina Leben iz Sindikata Mladi plus. Ob tem pa razprava ni bila usmerjena zgolj v to, kaj mladi pričakujejo od delodajalcev, temveč tudi v to, kakšne možnosti jim današnji trg dela sploh ponuja in kako negotove oblike zaposlovanja vplivajo na njihove življenjske odločitve.
Govorke so izpostavile predvsem nesiguren položaj mladih na trgu dela, ki ga vse bolj zaznamujejo prekarne oblike zaposlovanja, kratkoročne pogodbe, projektno delo in širjenje platformnega dela. Čeprav takšne oblike dela pogosto obljubljajo večjo fleksibilnost in samostojnost, lahko hkrati pomenijo manjšo socialno varnost, nepredvidljive prihodke, omejen dostop do delavskih pravic in večjo negotovost pri načrtovanju prihodnosti. Za številne mlade zato vprašanje ni zgolj, kako najti zaposlitev, ki jih bo veselila, temveč tudi, kako si v razmerah negotovosti zagotoviti finančno neodvisnost, rešiti stanovanjsko vprašanje in načrtovati družino. Sogovornice so odpirale tudi vprašanje, kje je meja med fleksibilnostjo, ki zaposlenim omogoča večjo avtonomijo, in fleksibilnostjo, ki koristi predvsem delodajalcem, tveganja pa prenaša na zaposlene. Stalna dosegljivost, nepredvidljivi urniki, pritisk po produktivnosti in pomanjkanje dolgoročne varnosti lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje ter kakovost življenja mladih.
Razprava se je dotaknila tudi širših sprememb v razumevanju kariere in uspeha. Mlajše generacije vse pogosteje postavljajo pod vprašaj predstavo, da sta poklicna predanost in uspešnost nujno povezani z dolgimi delovniki, stalno razpoložljivostjo in podrejanjem zasebnega življenja službenim obveznostim. V ospredje prihajajo drugačne prioritete: smiselno delo, spoštljivi odnosi, vključujoče vodenje, možnosti osebnega razvoja in predvsem delovni pogoji, ki omogočajo dolgoročno vzdržno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ob tem se je odprlo tudi vprašanje odgovornosti delodajalcev. Ali lahko od mladih pričakujemo dolgoročno pripadnost organizacijam, če jim te ne zagotavljajo dolgoročne varnosti? In ali so podjetja pripravljena spreminjati svoje organizacijske kulture, načine vodenja in zaposlitvene prakse, da bi odgovorila na potrebe novih generacij?
Sporočilo projekta CAREvolution je jasno: prihodnost dela ni odvisna zgolj od tehnologije, gospodarskega razvoja in novih poklicev, temveč tudi od tega, kako bomo razumeli uspeh, enakost, skrb in kakovost življenja. Za mlade to pomeni priložnost, da ne prevzemajo zgolj obstoječih pravil, temveč s svojimi pričakovanji, odločitvami in glasom aktivno sooblikujejo delovna okolja prihodnosti. Za delodajalce pa je to spodbuda, da fleksibilnost, dobro počutje, enake možnosti in vključujoče vodenje ne ostanejo le zapisani v internih dokumentih, temveč postanejo del vsakdanje delovne kulture.
O projektu CAREvolution
Mednarodni projekt CAREvolution (101191233, CERV-2024-GE) se je izvajal v Sloveniji, na Hrvaškem in v Romuniji. Koordinirala ga je Univerza v Mariboru v sodelovanju z Listino raznolikosti Slovenija, Hrvaškim poslovnim svetom za trajnostni razvoj (HR PSOR), Fundacijo Forum za mednarodne komunikacije (FIC) in Inštitutom za proučevanje enakosti spolov (IPES). Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV). Izražena stališča in mnenja so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije.
Več o projektu: www.carevolution-project.eu