NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
Marija Janković: Svoboda je v veliki meri iluzija. A včasih je tudi to dovolj.
Torek, 2. junij 2026 // otvoritev ob 18.00 // Kulturni inkubator
V torek, 2. junija 2026, se ob 18. uri v Kulturnem inkubatorju odpira razstava Med kožo in kostmi z mlado umetnico Marijo Janković. Pred odprtjem se je z umetnico v sklopu Novinarske šole MKC Maribor pogovarjala Rona.
Marijo Janković je mlada umetnica, ki v svojem ustvarjanju raziskuje telo, identiteto, notranji svet posameznika ter preplet resničnosti in domišljije. Njena dela, prežeta z elementi nadrealizma in simbolike, gledalca vabijo v intimen prostor samospoznavanja, kjer se srečujejo svoboda, hrepenenje, padec in iskanje lastne resnice. V pogovoru je spregovorila o nastanku razstave, motivu Ikarja, pomenu telesa v svoji umetnosti ter o tem, kako osebne izkušnje, sanje in družbena vprašanja oblikujejo njen vizualni jezik.
Kako je nastajala razstava Med kožo in kostmi ?
Razstava je nastajala skozi mnoga leta raziskovanja telesa in človekove notranjosti. To raziskovanje me spremlja že dolgo, zato sem ga želela deliti tudi z občinstvom in ga predstaviti v obliki razstave. Serija del skriva pripoved o deformaciji telesa in prostora znotraj navidezno svobodne sodobne družbe. Ukvarjam se s spoznavanjem ontološkega, imaginarnega sveta – tistega notranjega »jaza«, ki se ne želi pustiti manipulirati zunanjim pojavom. V vsakem izmed nas je nekaj Ikarjeve nebrzdanosti, ki nas žene k temu, da bi segli dlje in višje. Ta vzpon pa nas lahko pripelje tudi do padca v nepredvidljivi svet resnice. Naslov Med kožo in kostmi razumem kot prostor med telesnim in duhovnim, med zunanjim videzom in našim bistvom.
V svojih delih raziskujete deformacijo telesa in prostora. Veliko govorite tudi o notranjem »jazu«. Kako ste prišli do te tematike?
Tema je nastala precej spontano. Na umetniški fakulteti me je začelo zanimati risanje telesa in vse njegove skrivnosti. Telo sem začela dojemati kot protagonista, ki opazuje družbo, v kateri je človek pogosto razumljen predvsem skozi materialne pogoje in predstavo o sreči. Prišla sem do zaključka, da mnogi ne vedo, kdo v resnici so, ker nikoli niso dobili priložnosti, da bi spoznali sami sebe. Pogosto jih bolj določajo oblačila in materialne stvari kot pa njihova notranjost.
V besedilu razstave omenjate motiv Ikarja. Zakaj vas ta mit nagovarja?
Ikar me nagovarja predvsem zaradi svoje mladosti in poguma. Nosi tisti ustvarjalni ogenj, ki ga mora imeti vsak umetnik, če želi vztrajati in verjeti vase ne glede na okoliščine.
Se vam zdi, da sodobna družba posamezniku res omogoča svobodo ali jo pogosto samo navidezno obljublja?
Mislim, da je svoboda v veliki meri iluzija. A včasih je tudi to dovolj. Ljudje, ki znajo svobodno živeti znotraj družbe, ki jim svobode ne daje v celoti, lahko najdejo svoj notranji mir in živijo po lastnih načelih.
Vaša dela prepletajo osebno izkušnjo in družbeno angažiranost. Kako pomembno vam je, da umetnost odpira družbena vprašanja?
Zelo pomembno. Umetnost vedno nastaja znotraj določene družbe in jo hkrati odraža. Družba oblikuje umetnost, umetnost pa odpira vprašanja o družbi, zato je pomembno, da med njima obstaja dialog.
Koliko vaših del izhaja iz osebnih občutkov, sanj ali intimnih doživljanj?
Odkar sem pred približno desetimi leti začela raziskovati telo v umetnosti, skoraj vsa moja dela izhajajo iz sanj, občutkov in osebnega doživljanja resničnosti.
V razstavi pogosto omenjate prostor med realnostjo in domišljijo. Kje sami najdete ravnotežje med obema svetovoma?
Veliko berem poezijo in prav poezija je zame prostor ravnotežja med resničnim in domišljijskim svetom.
Motiv letenja se v vašem opusu pojavlja kot simbol svobode, a tudi padca. Kako razumete ta odnos?
Svoboda je v svoji popolni obliki verjetno nedosegljiva. Vzgojeni smo v svetu pravil in omejitev. Kdor izkusi absolutno svobodo, se prej ali slej sooči s padcem. Toda sama ta padec razumem kot vstop v samega sebe, kot srečanje z resnico.
Vaša dela imajo precej introspektiven in emocionalen naboj. Kako želite, da jih doživlja obiskovalec?
Želim si, da bi jih vsak obiskovalec doživljal na svoj način. Predvsem pa bi si želela, da bi se ob njih zazrl vase in se vprašal, kdo pravzaprav je znotraj svojega telesa.
Dotikate se tudi teme samomora kot prehoda med stanji. Kako ste pristopili k tako občutljivi temi?
Subjekt, ki se zaveda limba, v katerem se nahaja, išče zatočišče in se na imaginarni ravni obrne vase. Takšen beg pred samim seboj oziroma pred realnostjo se lahko kaže tudi skozi temo samomora. V mojem delu samomor ni predstavljen kot dokončnost, temveč kot prehod iz enega stanja v drugo, ki postopoma deformira telo in prostor. Tema se je pojavila spontano, kot nadaljevanje raziskovanja telesa in človekove notranjosti.
Ali umetnost za vas predstavlja obliko osebnega osvobajanja ali soočanja z notranjimi konflikti?
Rekla bi, da oboje. Predvsem pa je umetnost zame oblika osebne osvoboditve.
Kako bi opisali svoj umetniški slog?
Kot kombinacijo nadrealizma in dadaizma ter preplet apoloničnega in dionizičnega znotraj ilustrativnih, komično-satiričnih vizualnih poem.
Kateri umetniki, filozofi ali literarna dela vplivajo na vaše ustvarjanje?
Med umetniki bi izpostavila Francisca Goyo, Edvarda Muncha, Pietra Bruegla in Hieronymusa Boscha. Med misleci in avtorji pa Umberta Eca, Carla Gustava Junga ter srbska pisatelja Branka Miljkovića in Danila Kiša.
Kako izbirate medij in format svojih del?
Format je običajno manjši, saj mi omogoča intimnejši pristop in lažje razkrivanje notranjih svetov. Najpogosteje ustvarjam na papirju z barvicami in flomastri. Papir pogosto izdelujem sam iz kartonov za jajca in riža. Včasih navaden papir premažem tudi s čebeljim voskom, s čimer pridobi posebno teksturo.
Kaj lahko obiskovalci pričakujejo ob obisku razstave v Kulturnem inkubatorju?
Želim si, da bi obiskovalci začutili in doživeli igro med resničnostjo in domišljijo ter vstopili v prostor, kjer se oba svetova prepletata.
Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.
Povezava do originalnega članka