Ob letošnjem prazniku dela v Sindikatu Mladi plus ponovno opozarjamo na resničnost, ki jo mladi v Sloveniji živijo vsak dan. Rekordno nizka brezposelnost še ne pomeni dobrega položaja mladih, temveč pogosto prikriva prisilno prekarizacijo, nestabilne oblike dela, kršitve pravic in ekonomsko stisko.

Čeprav statistike kažejo, da je brezposelnost mladih najnižja v zgodovini, se moramo vprašati, kakšne oblike dela mladi opravljajo, v kakšnih pogojih delajo in kakšno prihodnost jim takšen trg dela sploh omogoča?

Mladi niso brezposelni, so prekarizirani.
Podatki Zavoda RS za zaposlovanje, za obdobje med januarjem 2023 in januarjem 2026, kažejo izrazit sezonski vzorec: brezposelnost mladih poleti pade na 5,9 %, pozimi pa naraste na 7,8 %. To ni znak stabilnosti, temveč dokaz, da mladi krožijo med začasnimi, sezonskimi in kratkotrajnimi oblikami dela, ki izginejo takoj, ko se sezona konča.

To potrjujejo tudi druge raziskave. V Mladini 2020 ugotavljajo, da je Slovenija »v samem vrhu EU po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi« (Lavrič in drugi, 2021). Le dobra tretjina mladih, ki niso v izobraževanju, ima stabilno zaposlitev.

Raziskava mladih Slovenija 2024 kaže, da je strah pred brezposelnostjo še vedno med najvišjimi skrbmi mladih, 43 % jih je zelo zaskrbljenih, da bodo ostali brez dela (FES, 2024). To pomeni, da mladi ne zaupajo stabilnosti trga dela, čeprav so uradne številke pozitivno naravnane.

Podatki raziskave Mladi in trg dela iz leta 2025 kažejo, da si 60% mladih želi stabilnih oblik zaposlitve. Želijo si redno zaposlitev, varnost, predvidljiv dohodek, možnost napredovanja in dostojne pogoje dela. Toda realnost je velikokrat popolnoma drugačna. Mladi so večinoma potisnjeni v pogodbe za določen čas, študentsko delo, agencijsko delo, delo prek s.p.-jev, ipd. gre za prisilno prekarizacijo in ne za svobodno izbiro.

Analize štirih raziskav Sindikata Mladi plus (2020–2025) kažejo, da študentsko delo že dolgo ni več »občasno delo za dodatni zaslužek«. Danes je to nujno sredstvo za preživetje. Več kot polovica mladih z njim pokriva osnovne življenjske stroške, nekateri preživljajo tudi svoje družine ali pa jim nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko. Kršitve pa so še vedno sistemske: zamujanje plačil, neplačano uvajanje, delo na črno, kršenje pravic do odmora, diskriminacija, spolno nadlegovanje in pomankanje varnosti ter zdravja pri delu. Kljub večji informiranosti mladih se kršitve ponavljajo. Mladi so pogosto prisiljeni sprejeti slabe pogoje, ker nimajo druge izbire.

Nuja po podjetništvu
Raziskave kažejo, da bi bila skoraj dve tretjini mladih pripravljeni odpreti s.p., če bi s tem zmanjšali tveganje brezposelnosti (Lavrič in ostali, 2021). Toda to ne pomeni, da si mladi želijo podjetništva. Pomeni, da ne vidijo druge poti do dela, zato je treba poudariti, da prisilna espeizacija ne pomeni podjetništva. Samozaposleni mladi, ki delo opravljajo za enega naročnika in od njega tudi prejemajo ves zaslužek niso podjetniki.

To potrjuje tudi Raziskava mladih Slovenija 2024, ki kaže porast potrošniških vrednot in hkrati upad izobraževalnih aspiracij: delež mladih, ki menijo, da je univerzitetna diploma zelo pomembna, je padel s 77 % (2018) na 48 % (2024) (FES, 2024). Mladi ne verjamejo več, da izobraževanje vodi do stabilne zaposlitve.

Zakaj je prekarizacija slaba za mlade in družbo?
Prekarizacija mladih ima dolgoročne posledice: odlašanje osamosvojitve, odlašanje ustvarjanja družine, slabše duševno zdravje, večja nagnjenost k revščini, manjše zaupanje v institucije in večja pripravljenost na izselitev.

Raziskava mladih Slovenija 2024 opozarja tudi na dramatično poslabšanje duševnega zdravja: 36 % mladih meni, da je življenje prazno in brez pomena, 46 % doživlja stres večkrat tedensko (FES, 2024). Podobno narašča število mladih, ki so že doživeli izgorelost. To ni individualni problem, temveč strukturna posledica negotovosti.

Predlog o ponovni uvedbi študentskega s.p.-ja
V Sindikatu Mladi plus odločno nasprotujemo ponovni uvedbi statusa študentskega samostojnega podjetnika, ki pod krinko inovativnosti in podjetništva prinaša poglobitev razlik v socialno-ekonomskem statusu študentk in študentov in vodi v doživljenjsko prekarizacijo. S prenosom odgovornosti z delodajalcev na posameznika pa prinaša veliko tveganj na mlade, nižje prispevke in pokojnine, odsotnost delavskih pravic, potencialno predčasno opustitev študija, normalizacijo dela brez zaščite in povečano stopnjo izkoriščanja poceni študentske delovne sile. Izkušnje iz preteklosti so jasne: študentski s.p. je bil zlorabljen za prikrito zaposlovanje mladih brez pravic. Namesto da bi mladim omogočili dostojno delo ter trajne zaposlitve, bi jih potisnili v vseživljenjsko negotovost.

Naš poziv ob prvem maju
Mladi si želijo stabilnosti in varnosti, zato v sindikatu Mladi Plus ob prazniku dela pozivamo k:
1. Okrepitvi inšpekcijskega nadzora nad študentskim delom.
2. Izboljšanju materialnega položaja študentov (več in višje štipendije, več študentskih domov)
3. Spodbujanju stabilnih oblik zaposlitve za mlade.
4. Dostopnim stanovanjem za mlade.
5. Sistematičnim ukrepom proti prekarizaciji
6. Čimprejšnji implementaciji Evropske direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu na način, da v največji meri zaščiti delavce, ki opravljajo delo ne le preko spletnih platform, ampak preko vseh prekarnih oblik dela.
7. Umiku Predloga zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, ki mu namenjamo odločen NE!

Sindikat Mladi Plus

The post IZJAVA SINDIKATA MLADI PLUS OB PRIHAJAJOČEM PRAZNIKU DELA – PRISILNA PREKARIZACIJA appeared first on Mladi plus.

Povezava do originalnega članka