“Zadnje čase imam občutek, da živimo v svetu, ko so vojne in uničevanje sočloveka postale naša neposredna stalnica: napad Rusije na Ukrajino, napad Izraela na Palestino, državljanska vojna v Sudanu in še zadnja agresija ZDA in Izraela na Iran, ki presega meje zgolj ene države.

Vojne sprožajo množične migracije. Mnogi so prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi oboroženih spopadov, strahu ali uničenja, ki ga vojna pušča za seboj. Za njimi ostajajo mesta brez življenja, razpadle družine in izgubljene sanje o mirnem življenju.

Pri svojem delu sem imela prevečkrat možnost spoznati, da ljudje ne odhajajo zato, ker bi si tega želeli, ampak zato, ker iščejo varnost, priložnost za dostojno življenje in predvsem mir. Prav zato se na Slovenski filantropiji še toliko bolj zavedamo, kako velika vrednota je družba, v kateri živimo v miru.

Premalo se zavedamo, da imajo družbe, ki živijo v miru, privilegij, da lahko svojo energijo usmerijo v napredek, znanje, kulturo in medsebojno pomoč. V takšnem okolju se lahko razvijajo vrednote solidarnosti, spoštovanja in razumevanja, ki so temelj resnično bogate skupnosti.

Ko živimo brez grožnje nasilja in strahu pred smrtjo, imamo priložnost graditi mostove med ljudmi različnih kultur in izkušenj ter pomagati tistim, ki so morali zapustiti svoje domove. Prav v tem se kaže moč človeštva – v sposobnosti sočutja in pripravljenosti, da drug drugemu podamo roko.

Mir ne pomeni zgolj odsotnost vojne. Pomeni možnost, da se ljudje razvijajo, ustvarjajo, sodelujejo in gradijo prihodnost brez strahu za preživetje.

Nekateri netijo napetosti in spore za izključno lastne koristi, a imamo moč, da pokažemo, da je mogoče graditi tudi drugačno prihodnost. Vsak izraz sočutja, vsaka pomoč in vsako prizadevanje za dialog prispevajo k svetu, kjer ima mir večjo vrednost kot konflikt. Majhna dejanja dobrote imajo moč, da širijo upanje tudi tam, kjer se zdi, da ga primanjkuje.

Prav zato je pomembno, da razumemo in sprejmemo tiste, ki prihajajo iz vojnih območij. Njihove zgodbe so nam lahko v opomin, kako krhka je ta stabilnost, ki jo imamo za samoumevno, in kako pomembno je, da ohranjamo vrednote solidarnosti in človečnosti.

Družbe, ki znajo sprejeti različnost in pomagati ljudem v stiski, postajajo močnejše. Sodelovanje med ljudmi različnih kultur lahko prinese nove ideje, izkušnje in poglede na svet. Namesto strahu pred drugačnostjo lahko razvijemo razumevanje in spoštovanje, ki bogatita skupnost in krepita občutek povezanosti.

Mir ni nekaj samoumevnega, ampak nekaj, kar moramo vsak dan soustvarjati z razumevanjem, spoštovanjem in odgovornostjo drug do drugega. Če bomo znali negovati te vrednote, lahko kljub nemirnim časom verjamemo, da je prihodnost lahko bolj mirna, pravična in polna upanja za vse ljudi.

Torej, čas je za vprašanje: »V kakšnem svetu si želim živeti?«

Ob pisanju teh besed mi je v mislih ves čas popevala pesem Louisa Armstronga. Če nekoliko spremnim njegove besede, lahko odgovorim:

Vidim zelena drevesa, vrtnice rdeče cvetó,

vidim, kako brstijo zame in zate lepo.

In pomislim z mirom v srcu,

kako čudovito živeti je v tem svetu!“

– Helena Liberšar, vodja programske enote Migracije