- Ta dogodek je minil.
CIKEL TEORIJA FILMA #8 Kako nam pojmi Gillesa Deleuzea pomagajo misliti filmske podobe?
25. oktobra 2022,18:00
Tarantino ali zakaj je fikcija boljša od realnosti?
Da bi lažje razumeli pomen Deleuzove misli za filmsko teorijo, velja uvodoma raziskati, kaj je filozofa pripeljalo do filma: po eni strani modernistična iskanja drugačne metode, denimo novovalovca Jeana-Luca Godarda, po drugi strani pa Deleuzova podrobna analiza slikarstva Francisa Bacona (1981) tik pred dvema zvezkoma knjige o Filmu (Podoba-gibanje izide 1983, Podoba-čas pa 1985). Zato bomo prav z Baconovimi triptihi, sencami in sekvencami vstopili v svet Deleuzovih »junakov«: Eisensteina, Ozuja, Hitchcocka, Rossellinija… S tem, ko se bomo ukvarjali z avtorji na meji med podobo-gibanjem in podobo-časom, se nam ne bosta izrisala le oba temeljna pola Deleuzove taksonomije filmskih podob, temveč tudi bolj somračne cone njegovih filozofskih pojmov, denimo podobe-kristala ali dividualnega.
Lotili se bomo dveh prelomnih filmov – potovanj, Ozujevega v Tokio (1953) in Rossellinijevega v Italijo (1954) ter Pasolinijevega izreka (Teorema, 1968), na poti pa nas bo vodilo vprašanje, s katerim je Deleuze naslovil svoj nastop pred študenti in študentkami pariške filmske šole La Fémis 17. marca 1987: kaj je ustvarjalno dejanje?
DR. STOJAN PELKO
je filmski publicist in teoretik, nekdanji urednik revije za film in televizijo Ekran. Magister filozofije, doktor socioloških znanosti. Pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka doktoriral na temo Deleuzove tematizacije razmerja filma in filozofije Podoba misli. Študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Vrsto let vodil seminar Sociologija kina na oddelku za Sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor več knjig s področja filmske teorije: Očividci (1994), Pogib in počas. Podobe Wima Wendersa (z Andrejem Šprahom, 1997), Podoba-misli (2006), urednik zbornika Vrzeli filma in arhitekture (2001). Avtor številnih člankov v zbornikih in filmskih revijah, med režiserji se je monografsko posvečal avtorjem, kot so Joseph Losey, Alfred Hitchcock, Wim Wenders, Yasujiro Ozu, Roberto Rosselini in v zadnjem času Abbas Kiarostami (geslo za Slovar cineastov v reviji Ekran, januar 2022), Pier Paolo Pasolini (revija Kino, marec 2022) in John Ford (Ekranov filmsko-teoretski krožek, april 2022). Iz francoščine poleg Deleuzea prevajal še avtorje kot so Lacan, Baudrillard, Virilio, Derrida, Negri in Badiou.
Cikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Film Factory, Pekarne Magdalenske mreže in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor.
