Digitalno razstrupljanje za mlade
14. junij, 2021

Koliko časa, preživetega pred zaslonskimi napravami (mobilni telefon, računalnik, tablica, televizija, igralne konzole), je preveč? Dandanes je veliko govora o negativnih vplivih preživljanja časa pred zasloni na posameznika, še posebej na mlade. Pa je preživljanje časa pred zasloni vedno slaba stvar? Raziskave so pokazale, da lahko spletne aktivnosti kot sta na primer povezovanje s prijatelji ali reševanje kreativnih nalog, na človeka vplivajo zelo pozitivno. Če pa se ti zdi, da pred zasloni preživiš toliko časa, da se zaradi tega počutiš nesrečno ali da to vpliva na druga področja tvojega življenja, je morda dobro, da razmisliš o tem, da količino časa, preživetega pred zaslonskimi napravami, omejiš, ali pa se napravam za nekaj časa celo odrečeš.

Da se boš v zvezi s tem lažje odločila, si lahko pomagaš z naslednjimi vprašanji:

  • Kako preživljaš čas pred zasloni? Si pogosto na družabnih omrežjih, brskaš po spletu, igraš igre, gledaš televizijo? Tudi te aktivnosti lahko nate vplivajo pozitivno in ti pomagajo razviti nove veščine, pridobiti znanje, se povezati s prijatelji ali razviti kritično mišljenje, odvisno pa je, kakšnim vsebinam posvečaš pozornost. Kako bi povzela svoje glavne aktivnosti pred zaslonskimi napravami?
  • Ali preživljanje časa pred zasloni vpliva na druga področja tvojega življenja? Ti zaradi zaslonskih tehnologij zmanjka časa za družino in prijatelje, premalo spiš, se težko skoncentriraš na učenje? Potem bi bilo dobro razmisliti o tem, na kakšen način lahko čas pred zasloni omejiš.
  • Kako se počutiš po preživljanju časa pred zasloni? Če je tvoje počutje po tem dobro, je to pozitiven znak, če pa se po uporabi zaslonskih naprav počutiš potrto, jezno, zdolgočaseno ali razdraženo, je to pokazatelj, da bi bilo najverjetneje pametno, da čas, ki ga preživiš pred zasloni, zmanjšaš.

Nasveti za omejitev časa pred zaslonskimi napravami

Določi si časovni razpored uporabe naprav.

Ko uporabljamo zaslonske naprave, se hitro zgodi, da izgubimo občutek za čas, saj je mnogo iger, aplikacij in spletnih platform zasnovanih tako, da nas pritegnejo za čim dlje časa. Da bi se izognila zapravljanju preveč časa pred zasloni, si sestavi urnik, s pomočjo katerega boš določila, koliko časa želiš nameniti posamezni aktivnosti. Nadzor nad tem pa boš lažje ohranjala, če si nastaviš še časovne opomnike, ki ti bodo služili tudi kot opomin za to, da si moraš vzeti odmor.

Če imaš problem s tem, da preveč časa preživiš na družabnih omrežjih, je dobro vedeti, da imajo nekatera izmed njih vgrajena orodja, ki ti povedo, koliko časa dnevno uporabljaš to družabno omrežje, poleg tega pa ti omogočajo, da si nastaviš dnevni opomnik glede na količino časa, ki ga želiš preživeti na njem. Ko ta čas poteče, prejmeš opozorilo. Na Facebooku najdeš to opcijo pod »Nastavitve in zasebnost«, nato pa izbereš »Čas, preživet na Facebooku«. Na Instagramu pa si lahko opomnik nastaviš tako, da greš pod »Settings« (nastavitve), »Account« (račun), nato pa izbereš »Your activity« (tvoja aktivnost).

Spremeni nastavitve telefona.

Naprave in aplikacije, ki jih uporabljaš, so zasnovane tako, da te čim bolj pritegnejo. Tudi, ko odložiš telefon, lahko razni opomniki in obvestila vzbudijo tvojo pozornost, zato ga hitro ponovno vzameš v roke in pričneš po njem brskati. K sreči se da mnoge izmed teh nastavitev spremeniti.

Poskusi z naslednjimi spremembami nastavitev, ki ti bodo pomagale, da se odklopiš:

  • izklopi potisna sporočila,
  • spremeni barvni načina zaslona v črnobelega,
  • izbriši moteče aplikacije z začetnega zaslona,
  • prenesi si katero izmed aplikacij za nadzor uporabe telefona.

Upri se pritisku družabnih omrežij.

Se počutiš, kot da si nenehno pod pritiskom, da se odzoveš na zasebna sporočila in na objave, v katerih si označena? Posebno v skupinskih pogovorih, v katerih se vedno nekaj odvija, lahko dobiš občutek, da še komaj dohajaš.

Popolnoma v redu je, če odgovoriš v svojem tempu, pa tudi s tem, če občasno vprašaš »Kaj sem zamudila?«, ni nič narobe. Lahko pa si začasno spremeniš nastavitve tako, da drugi ne bodo videli, kdaj si v aplikaciji aktivna oz. kdaj si bila nazadnje aktivna. Na Instagramu prikaz statusa aktivnosti izklopiš tako, da greš pod »Settings« (nastavitve), »Privacy« (zasebnost), nato pa »Activity Status« (status aktivnosti), kjer nastavitev onemogočiš. V Facebook Messengerju pa levo zgoraj klikneš na svojo profilno sliko, izbereš »Active Status« (aktiven status) in ga izklopiš.

Eno uro pred spanjem se odreči uporabi zaslonov in ponoči ne imej telefona pri sebi.

Si se že kdaj s telefonom zamotila tako pozno v noč, da si posledično premalo spala? Dokazano je, da tako uporaba zaslonov pred spanjem kot tudi sama prisotnost elektronskih naprav v spalnem prostoru vplivata na naše spalne navade in na kakovost spanca, zato je priporočljivo, da se vsaj eno uro pred spanjem poskusiš uporabi zaslonov odreči. Če telefon uporabljaš kot budilko in ga imaš zato celo noč pri sebi, si kupi pravo budilko, telefon pa ponoči pusti izven sobe.

Ko si v družbi, ne glej na telefon.

Čas, ki ga preživljaš s prijatelji ali z družino, izkoristi tako, da si zares prisotna v trenutku. Tehnologija je že tako močno vpeta v naše vsakdanje življenje, da se njeni uporabi pogosto niti ne moremo izogniti, zato je toliko bolj pomembno, da si postavimo meje in je ne uporabljamo takrat, ko res ni potrebe za to. Zagotovo se ti je že zgodilo, da si se z nekom pogovarjala, oseba pa je vmes začela pogledovati na telefon in te je poslušala samo še napol. Kako si se ob tem počutila? Takšno početje ni vljudno do sogovornika, poleg tega pa se ni mogoče zares skoncentrirati na pogovor, če del pozornosti namenjaš telefonu. Najbolje je, da v družbi telefon nekam pospraviš in ga nimaš na vidnem mestu, lahko pa ga tudi nastaviš na tiho.

Ne uporabljaj zaslonskih naprav med obroki, iz dolgčasa, ali med čakanjem.

Bodi pozorna na to, v katerih trenutkih posežeš po telefonu. Telefon pogosto uporabljamo iz čiste navade, ko to res ni potrebno in se na primer zamotimo z njim, ko nam je dolgčas ali ko nekje čakamo. In kako pogosto brskaš po telefonu, si za računalnikom ali gledaš televizijo med tem, ko se prehranjuješ? Ko se znajdeš v takšnih situacijah, se poskusi zavestno odreči uporabi zaslonov, saj pretirana raba zaslonskih tehnologij med drugim povzroča stres, motnje pozornosti in spanja, pa tudi depresijo.

Skupaj s prijateljem ali prijateljico si omejita čas pred zasloni.

Lahko, da ti bo težko, če boš poskusila uporabo naprav zmanjšati čisto sama, zato se pogovori s prijateljem ali prijateljico in poizvej, če je za, da si skupaj omejita čas pred zasloni. Vedno je lažje nekaj spremeniti, če v tem nisi sama in imaš še podporo drugega.

Preizkusi se v novih aktivnostih.

Tudi s pomočjo digitalne tehnologije se lahko zabavaš in razvijaš nove veščine, občasno pa je dobro, če si vzameš od tehnologije premor in poskusiš s kakšno aktivnostjo, pri kateri ti ni potrebno uporabljati zaslonskih naprav. Pomisli, koliko časa boš pridobila zase, za nove aktivnosti in za preživljanje časa z najbližjimi, ko boš zmanjšala količino časa, ki ga preživiš pred zasloni. Lahko se naučiš kakšne nove spretnosti kot je risanje ali igranje instrumenta, poskusiš z novim športom ali pa si v knjižnici izposodiš kakšno zanimivo knjigo. Poskusi s čimer koli – pomembno je le, da čas, ki ga ne preživiš na spletu, izkoristiš in ga zapolniš s prijetnimi in zate koristnimi dejavnostmi.

Popoln odklop od tehnologije

Če čutiš, da bi ti koristil popoln odklop od tehnologije, se ji lahko poskusiš tudi povsem odpovedati. Začneš lahko z manjšimi koraki in se na začetku odpoveš samo določeni napravi za kratek čas. Pomembno pa je, da si natančno zastaviš cilje, in sicer:

  • Od katere naprave se želiš odklopiti? Premisli, za katero napravo zapraviš največ časa ali uporaba katere naprave ima negativen vpliv na tvoje počutje – je to telefon, računalnik, igralna konzola, televizija? Ali morda vse izmed naštetih?
  • Za koliko časa se ji boš odrekla? Lahko si za začetek zastaviš en večer brez določene naprave oziroma brez vseh naprav, kasneje pa čas brez naprav(e) podaljšaš (en dan, več dni, cel teden).
  • Kako boš izkoristila na novo pridobljen čas? Premisli, kakšne so tvoje prioritete in jim posveti svoj čas. Se želiš več družiti s prijatelji ali družino? Želiš pričeti z novim hobijem, bolj poskrbeti za svoje zdravje, biti več v naravi? Možnosti so neštete in na tebi je, kam boš vložila svoj čas in energijo.

Verjetno si že slišala za FOMO ali »fear of missing out«. Gre za občutek strahu in tesnobe, ki izhaja iz prepričanja, da nekaj zamujaš, če nisi na tekočem z dogajanjem na družabnih omrežjih. Lahko se zgodi, da se ti bodo pojavili tovrstni občutki, ki pa te lahko privedejo do dvomov in obžalovanja, da si se virtualnemu življenju za nekaj časa odpovedala. Kljub temu se poskusi s strahom soočiti in se držati zastavljenih ciljev. Ne pozabi, da odklop od tehnologije ne bo trajal večno, da bodo družabna omrežja še vedno tam, ko se vrneš, predvsem pa pomni, da zase počneš nekaj dobrega.

alt

Če boš kljub temu videla, da ne zmoreš sama in da potrebuješ pomoč in svetovanje pri zmanjšanju prekomerne rabe zaslonskih tehnologij, pa se lahko obrneš na nas v Centru Šteker vsak delovni dan med 9. in 15. uro na brezplačni telefonski številki 080 2016 in na telefonski številki 031 850 500 ali preko elektronske pošte info@steker.si.


Prirejeno na podlagi vira: https://www.netsafe.org.nz/

Povezava do originalnega članka