Člani Združenja Epeka, so.p. smo se udeležili Letnega spremljevalnega srečanja, ki je zbralo predstavnike mladinskih organizacij iz celotne Slovenije. Spletni dogodek, ki ga je organiziral zavod MOVIT, je naslovil eno ključnih vprašanj današnjega časa: kako lahko mladinske organizacije učinkovito upravljajo s tveganji v hitro spreminjajočem se svetu?

V času, ko se soočamo z naravnimi nesrečami, kibernetskimi grožnjami, hibridnimi izzivi ter vedno novimi etičnimi in organizacijskimi pritiski, je postalo jasno, da “minimalna, a učinkovita pripravljenost” ni več zgolj priporočilo, temveč nujnost. Srečanje je bilo zasnovano na podlagi Strategije za Unijo pripravljenosti (Preparedness Strategy) ter Standardov kakovosti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Srečanje je ponudilo celovit pregled področij, ki so ključna za zagotavljanje varnosti in kontinuitete dela:

• Strateški okvir: Uvodoma je Nataša Šip (Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji) predstavila Strategijo za Unijo pripravljenosti, ki postavlja temelje za bolj odporno evropsko družbo.
• Kibernetska varnost: Dr. Andrej Baričič (BDO revizija) je opozoril, da dober antivirusni program danes žal ni več dovolj. Udeleženci so dobili jasne napotke o ukrepih za krepitev informacijske varnosti, ki bi jih morale uvesti vse organizacije, da zaščitijo svoje digitalno poslovanje in podatke udeležencev.
• Psihološka in socialna varnost: Ajda Černe (Združenje za moč) je osvetlila problematiko stisk, s katerimi se srečujejo udeleženci projektov. Predstavila je nujne protokole in smernice za zagotavljanje varnega okolja, kjer se mladinski delavci počutijo opolnomočene pri prepoznavanju in naslavljanju tovrstnih kriz.
• Preventiva in krizni odziv: Matjaž Vouk (Civilna zaščita občine Škofja Loka) je s svojimi izkušnjami iz prve roke prikazal, kako pomembno je prepoznavanje nevarnosti še pred nastankom projekta. Udeležence je spodbudil k razmisleku o njihovih “zasilnih izhodih” in pomenu proaktivnega načrtovanja varnosti.

V popoldanskem delu je sledila bogata izmenjava izkušenj. Predstavniki organizacij Zavod Manipura, Slovenska filantropija, Mladinski center Zagorje ob Savi ter Društvo CIK – Cirkus la Bul so delili konkretne primere, kako so se sami lotili priprave na nepredvidljive situacije. Panel je pokazal, da organizacije ne smejo delovati v izolaciji, temveč da je izmenjava znanja med kolegi najučinkovitejše orodje za grajenje skupne odpornosti.

Letno spremljevalno srečanje 2026 je potrdilo, da je pripravljenost proces in ne končno stanje. Zavedanje o tveganjih je prvi korak, a šele s konkretnimi protokoli in povezovanjem v skupnost lahko mladinske organizacije zagotovijo varno in kakovostno okolje za mlade, ne glede na zunanje okoliščine.

Povezava do originalnega članka